Padci so eden glavnih in najpogostejših vzrokov za nastanek invalidnosti pri starejših. Poleg tega, da prizadenejo posameznikovo funkcionalnost, so neposredno povezani tudi z višjo obolevnostjo in umrljivostjo. 

Ker so vzroki, ki lahko privedejo do posameznega padca številni ter raznoliki je preprečevanje padcev precej kompleksno in zahteva multidisciplinaren pristop. Idealno bi bilo, da bi na podlagi ocene osnovali individualen program preprečevanja padcev za vsakega pacienta.


Kateri ukrepi so torej na mestu, ko govorimo o preprečevanju padcev pri starejših?

  • Izobraževanje starostnikov

Čeprav se sliši izpeto, je ozaveščanje o varnem ravnanju, pomenu ustrezne prehrane, pozornem opazovanju samega sebe in prilagajanju svojega okolja za posameznika izredno pomembno. Najpogosteje je namreč ravno sam starostnik tisti, ki lahko z upoštevanjem priporočil, največ naredi za svojo zaščito pred padci. 

  • Telesna vadba

Svetuje se vključevanje posameznikov v organizirano skupinsko ali individualno vadbo, saj le-ta pripomore k izboljšanju mišične vzdržljivosti, ravnotežja in gibljivosti. Posamezniki, ki so v preteklosti že kdaj padli, morajo k vadbi sicer pristopiti previdneje, absolutno pa to ni razlog, da se vadbe ne bi udeležili. 

  • Zadostna prehrana in dodajanje vitamina D

Nezadostna prehranjenost pri starostnikih ni redka. Poskrbeti moramo, da imajo dobro hranljive, zadostne in ustrezne obroke, s katerimi lahko vzdržujejo normalen indeks telesne mase. Dodajanje vitamina D ima ugoden vpliv na mišično moč in ravnotežje. Priporočjiva dnevna količina za starejše je 20 mikrogramov.

  • Pregled terapije (in stranskih učinkov)

Nekatera zdravila ki so pogosto del redne terapije pri starejših, predstavljajo pomembno tveganje za padce. Posebno pozornost bi morali nameniti pacientom, ki prejemajo štiri zdravila ali več in tistim, ki prejemajo psihotropno terapijo (antidepresive, sedative, hipnotike ali benzodiazepine), ki je specifično povezana z veliko verjetnostjo za nastanek padcev. Pri vseh teh pacientih je ključno, da presodimo dobrobit nadaljevanja terapije glede na prisotnost visokega tveganja za nastanek padcev. Kadar s terapijo ni možno zaključiti, je potrebno tem pacientom nameniti posebno pozornost.

  • Zdravstveno stanje pacienta

Med obolenja, ki predstavljajo večje tveganje za nastanek padcev sodijo obolenja žil, artritis, ščitnična obolenja, diabetes, depresija, KOPB, vertigo (vrtoglavice), inkontinenca. Hkrati pa so bolj ogrožen tudi tisti, ki so slabše mobilni oziroma imajo težave pri hoji, ter osebe, ki imajo težave z vidom ali stopali. Pogosto so to stanja, ki jih v sklopu preventive seveda ne moremo odpraviti, lahko pa tem osebam namenimo dodatno pozornost, možnost prilagoditve okolja in izobraževanje.

  • Prilagoditev okolja

Posameznikom, ki so ogroženi za nastanek padcev je potrebno prilagoditi okolje tako, da poskrbimo za dobro osvetljenost prostorov ves čas. Nekateri starostniki pogosto vstajajo tudi ponoči, zato naj imajo stikalo za vklop luči nemudoma na dosegu roke. Izredno pomembno je, da uredimo tudi talne površine na način, da izravnamo površine v vseh prostorih, odstranimo morebitne ovire ter talne obloge, ki pokrivajo le del površine (npr. preproge). Hkrati pa morajo biti talne obloge takšne, da ne drsijo. Dobro je, da smiselno namestimo tudi dodatne opore v prostorih, ki jih bodisi ne moremo dobro zaščititi, npr. v kopalnicah, ali pa enostavno na vseh predelih, kjer se starejši pogosto nahaja. V sklop preprečevanja drsenja in spotikanja pa prav gotovo poleg prilagoditve okolja sodi tudi prilagoditev posameznikove obutve, ki naj bo udobna ter predvsem iz materialov, ki ne drsijo ter se dobro držijo stopala. 

 

Viri: 

  • Appeadu MK, Bordoni B. Falls and Fall Prevention In The Elderly. [Updated 2022 Feb 22]. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2022 Jan-. Available from: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK560761/
  • Al-Aama T. Falls in the elderly: spectrum and prevention. Can Fam Physician. 2011 Jul;57(7):771-6.